Ne glede na to, kako so živila sestavljena, jih na splošno delimo na mikro in makrohranila. Pomembna so za vzdrževanje našega imunskega sistema, za zdravje in za naše življenje na sploh.
Mikrohranila so vitamini in minerali ter so nujni za pravilno delovanje našega organizma. Makrohranila pa so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Ti omogočajo energijo za delovanje. So bistvena za ohranjanje življenja. V povezavi s tem se pogosto omenjajo tudi nadomestni obroki. Ti so v prvi vrsti namenjeni za nadzorovanje naše telesne teže.
Med makrohranila sodijo tudi beljakovine, ki jih pogosto poimenujemo tudi kot proteini. Poleg energije so vir dušika ter aminokislin. Slednje pa so potrebne za proizvajanje telesu lastnih beljakovin.
V našem telesu imajo beljakovine zelo pomembne funkcije. Omogočajo na primer razvoj ter rast, delujejo kot encimi. So poglavitni gradniki celičnih struktur. Pomembni so za imunski sistem, ne nazadnje tudi za samo izgradnjo in delovanje mišic.
Makrohranila so sestavine hrane, ki jih potrebujemo večje količine, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe.
Omenjena makrohranila so prav tako vključena v popravljalne mehanizme v telesu. Lahko jih najdemo v živilih živalskega pa tudi rastlinskega izvora. Odlični viri živalskega izvora so na primer jajca, meso, ribe, morski sadeži, prav tako mleko in mlečni izdelki.
Kaj je dobro vedeti o vitaminih?
Med mikrohranila sodijo vitamini. To so snovi, ki v telesu sodelujejo pri najrazličnejših procesih. Najpogosteje sodelujejo pri encimskih reakcijah, pri obnavljanju kože. izjemno pomembni so za primerno delovanje živčevja pa tudi imunskega sistema.
Vitamini so vsekakor esencialnega pomena. To pa v praksi pomeni, da jih telo ne zmore samo sintetizirati. Posledično jih je treba zaužiti s pomočjo zelo raznolike pa tudi uravnotežene prehrane. Poznamo vitamine, ki so topni v vodi, in vitamine, ki so v vodi netopni.
Vsi vitamini in minerali, ki jih telo potrebuje. (razlaga mikrohranil)
Kakšne snovi so minerali?
Tudi minerali so mikrohranila. Naše telo jih potrebuje v precej majhnih količinah, a so prav tako nujno potrebni in esencialnega pomena za telo.
Gre za anorganske snovi, ki jih delimo na makroelemente in mikroelemente. Med slednje sodijo na primer jod, železo, kobalt.
Omenjena hranila se na primer nahajajo v zelenjavi, sadju, žitih pa tudi v mesu. Sicer pa je njihovo pomanjkanje pri ljudeh precej redko, saj lahko njihove potrebe pokrijemo z živalskimi ter rastlinskimi živili.
