Anoreksija je vrsta motnje, ki je povezana s hranjenjem. Zanjo je značilna obsesija s telesno težo ter z zaužito hrani. Oseba si zaradi velikega strahu pred pridobivanjem teže zavestno omejuje uživanje zadostne količine hrane, obenem je čezmerno aktivna. Pri hujšanju si neredko pomaga tudi z odvajali in diuretiki.
Najbolj očitni znaki anoreksije so omejevanje uživanja hrane, obsesija s štetjem kalorij in z dietami, zanikanje lakote, pretirana telesna aktivnost, obsesija s podobo popolnega telesa, izguba zanimanja za hobije, prijatelje, tesnoba, razdražljivost, depresija.
Značilne karakteristike osebe z anoreksijo
Osebe z anoreksijo se v družbi zelo pogosto kažejo kot veliki perfekcionisti, ki torej stremijo k popolnosti čisto vsega, česar se lotijo. Kljub nadpovprečnim rezultatom pa imajo navadno zelo nizko samozavest in še veliko potrebo po kontroli.
Kako se anoreksija rešuje? Dejstvo je da je na začetku osebi težko priznat, s čim se sooča. A to je vsekakor prvi korak k izboljšanju zdravja pa tudi počutja. Pomembno je, da se anoreksična oseba pogovori z nekom, ki mu najbolje zaupa. To je lahko prijateljica, učiteljica, mama, sorodnik, ne nazadnje tudi šolska psihologinja.
Pogovor z anoreksično osebo
Ključno je, da se oseba z anoreksijo iskreno pogovori z nekom, ki mu torej najbolj zaupa.
- Med drugim je pomembno, da pove, kaj jo najbolj muči, koliko časa to traja oziroma kdaj se je vse skupaj pričelo.
- Naslednji korak je odločitev za obisk specialista za motnje hranjenja.
- Zdravljenje anoreksije se navadno najprej prične z oceno, kako močno je anoreksija vplivala na telesno zdravje prizadete osebe.
- Če je ta ocena nizka, bo morda oseba napotena v bolnišnico, kjer bo okrepila tako telesno kot tudi svoje duševno zdravje.
Vključevanje v podporne skupine
Pri zdravljenju anoreksije je pomembno tudi to, da se prizadeta oseba vključi v podporne terapije, v svetovanja. Na tem mestu lahko pridobiva pozitivno podobno o sebi in se počasi vrne k zdravim prehranjevalnim navadam.
Oseba z anoreksijo se mora dobro zavedati, da je čisto vsak strokovnjak tam zato, da ji pomaga. Seveda je daleč najpomembneje, da je oseba pripravljena čim bolj aktivno sodelovati. Je pa res, da to na samem začetku ni najlaže. Tudi k temu lahko pomagajo bližnji oziroma osebe, ki jim anoreksična oseba najbolj zaupa.
